Gerrit Hartholt iz Dedemsvaarta se je s transparentom o strožji migracijski politiki pojavil na Museumpleinu, kjer so potekali protesti. Hartholt je dejal, da je bil tam zaradi »nuance« in da Geert Wilders ne ponuja rešitev.

Rob Jetten, vodja stranke D66, je bil v oddaji Goedemorgen Nederland na WNL izbran za politika leta. Jetten je svojo stranko popeljal do zmage na volitvah s sedemnajstimi sedeži in postal največja stranka v spodnjem domu nizozemskega parlamenta. Obstaja možnost, da bo Jetten postal prvi premier iz vrst D66.

Ponovno so se pojavile težave v lokalni frakciji PVV. Vodja liste PVV v Heerlenu je zapustil stranko, ker 'ne more več pojasniti volivcem', da PVV na državni ravni ni storila ničesar za izpolnitev velike volilne obljube glede bolnišnice Zuyderland. Poudaril je, da je bilo izrečenih veliko besed, vendar je bilo doseženih zelo malo rezultatov.

Kljub nasprotovanju morebitnemu azilu v Houtnu, Aleid Groothoff ne upošteva 'Wildersovega' širjenja strahu. S kolesom se vozi po Houtnu in pomaga beguncem z opremo in novim začetkom. Spletna stran je dva dni sledila njenemu delu.

Po dveh dneh so se kandidati stranke PVV v Kampnu umaknili od sodelovanja na lokalnih volitvah. Presenetilo jih je sporočilo Geerta Wildersa o njihovi udeležbi, nato pa so jim vsilili listo kandidatov, o kateri se ni bilo mogoče pogajati.

V Den Boschu v Brabantu so se kmetje zbrali pred poslopjem province, da bi protestirali proti novim načrtom glede stika z dušikom, podtalnico in sredstvom za zaščito rastlin. Protest organizirajo ZLTO, Farmers Defence Force (FDF) in BAJK. Policija nadzoruje območje, betonbloki pa preprečujejo, da bi traktorji prišli preblizu vhodu. V poslopju province potekajo razprave o različnih dokumentih.

Nizozemska politika se sooča z izzivi, saj se Jetten in Bontenbal v procesu oblikovanja vlade spopadata s posttravmatsko stresno motnjo (PTSS). Hkrati je Thom van Campen, 35-letni posnemovalec Iva Opsteltna, postal novi predsednik parlamenta. Geert Wilders pa prevzema novo vlogo, katere podrobnosti še niso znane.

Geert Wilders, vodja stranke PVV, bo postal nadomestni predsednik Tweede Kamer. To se je zgodilo po tem, ko je Martin Bosma iz iste stranke izgubil volitve za predsednika proti Thomu van Campnu iz stranke VVD.

Članki poudarjajo, da je Marjorie Taylor Greene (MTG), republikanska kongresnica iz Georgie, nekoč veljala za eno najmočnejših Trumpovih zaveznic, vendar si je zdaj nakopala njegovo jezo. Spor med njo in Trumpom se je zaostril pred pomembnimi volitvami leta 2026.

Po preštetju vseh glasov je volilni svet na Nizozemskem razglasil Roba Jettena, socialno-liberalnega politika, za zmagovalca parlamentarnih volitev. Jetten je dosegel tesno prednost 29.668 glasov pred desničarskim populistom Geertom Wildersom. Jettnova stranka D66 je osvojila 26 sedežev v parlamentu v Haagu, kar je najmanjše število mandatov za zmagovalca volitev doslej.

Volilna komisija na Nizozemskem je potrdila, da sta stranki D66 in PVV prejeli vsaka po 26 sedežev. Nadzornik je poudaril, da so izidi parlamentarnih volitev zanesljivi, vendar je predsednik Wim Kuijken izrazil zaskrbljenost zaradi 'nepotrebnega nemira', ki ga je povzročilo predčasno objavljanje delnih rezultatov v nekaterih občinah.

Po izgubi sedežev, polovični kampanji in namigovanjih o volilni prevari s strani Geerta Wildersa, se zdi, da so člani stranke PVV nezadovoljni. Znotraj stranke se pojavljajo pozivi k 'evalvaciji' kampanje, kar je nenavadno, saj je PVV znana po enotnem aplavzu vodstvu.

Po nizozemskih volitvah je Rob Jetten, vodja stranke Demokrati 66 (D66), imenoval Wouterja Koolmeesa za skavta, ki bo preučil možnosti za oblikovanje vladne koalicije. Geert Wilders, vodja Stranke za svobodo (PVV), ki je na volitvah osvojila drugo mesto, je priznal poraz.

Po preštetju glasovnic iz tujine je stranka D66 ostala največja na Nizozemskem, vendar ne bo prejela dodatnega sedeža. Razlika v številu glasov med D66 in PVV se je povečala, saj ima D66 zdaj več kot 28.000 glasov več, vendar ostaja pri 26 sedežih. GroenLinks-PvdA je prejela največ glasov med Nizozemci, ki živijo v tujini, kar se je ponovilo iz leta 2023, s 28,9 % glasov v primerjavi z 18,47 % za D66 in 8,57 % za PVV.

Po navedbah nizozemskih medijev je občina Zaanstad zanikala obtožbe PVV-jevega voditelja Geerta Wildersa o domnevnih volilnih prevarah. Tiskovni predstavnik občine je dejal, da so obtožbe popolnoma izmišljene in brez osnove. Strokovnjaki so bili kritični do Wildersovih trditev, ki so bile objavljene brez preverjanja.

Na nizozemskih parlamentarnih volitvah je zmagala liberalna stranka Demokrati 66 Roba Jettna, ki je tesno premagala skrajno desno Stranko za svobodo (PVV) Geerta Wildersa. Wildersova stranka je doživela hud poraz, saj je izgubila 11 od 37 poslanskih sedežev.

Centristična stranka D66 je zmagala na parlamentarnih volitvah na Nizozemskem. Rob Jetten, vodja stranke, je blizu temu, da postane najmlajši voditelj države. Njegov glavni tekmec, Geert Wilders, ni uspel zmanjšati zaostanka.

Na parlamentarnih volitvah na Nizozemskem sta po preštetju glasov vodilni stranki postali liberalna stranka Demokrati 66 (D66) in desničarska Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa. Stranka PVV je izgubila tretjino svojih mest. Različni viri poročajo o izenačenem številu mandatov ali o rahli prednosti stranke D66.

Na parlamentarnih volitvah na Nizozemskem sta si skrajno desni populist Geert Wilders in levosredinska stranka D66 po zadnjih projekcijah zelo blizu. Obe stranki naj bi prejeli po 26 sedežev v 150-članskem parlamentu. Prihodnja koalicija bo verjetno oblikovana brez Wildersove stranke.

Po novih projekcijah se je izid parlamentarnih volitev na Nizozemskem izenačil. Skrajna desnica Geerta Wildersa in sredinska stranka D66 Roba Jettena sta po tesnem boju izenačeni.

Po preštetih 98 odstotkih glasov na predčasnih parlamentarnih volitvah na Nizozemskem sta si liberalna stranka Demokrati 66 Roba Jettena in Stranka za svobodo Geerta Wildersa delili enako število sedežev, in sicer 26. D66 je potrojila število sedežev, medtem ko je Wildersova stranka utrpela izgubo.

Po skoraj vseh preštetih glasovnicah sta si skrajno desna stranka PVV Geerta Wildersa in sredinska proevropska stranka D66 izenačeni. Prve napovedi so sicer kazale na zmago liberalcev D66, vendar se je razmerje moči izenačilo.

Na Nizozemskem so potekale predčasne parlamentarne volitve, ki so bile posledica spora glede azilne politike, zaradi katerega je Wildersova stranka PVV poleti zapustila vlado. Glede na zadnje ankete je bila stranka PVV Geerta Wildersa med favoriti, vendar bi lahko imel težave pri sestavljanju vlade.

Po skoraj vseh preštetih glasovih sta stranki D66 in PVV izenačeni s 26 sedeži, razlika v glasovih pa je minimalna in se zmanjšuje.

Abigail Spanberger, demokratska kandidatka za guvernerko Virginije, je izjavila, da ne bo nasprotovala prizadevanjem demokratske zakonodaje za preoblikovanje kongresnih okrožij. Zohran Mamdani, kandidat za župana New Yorka, pa kaže smernice, kako bi demokrati lahko ponovno pridobili volivce.

Nizozemski politik Geert Wilders, vodja desničarske stranke PVV, je med predvolilno debato izjavil, da bi raje videl, da v Afriki vlada nekaj več lakote, kot pa na Nizozemskem. To je dejal v kontekstu predloga, da bi davek na dodano vrednost (DDV) na živila znižali na 0 odstotkov, kar bi financirali z ukinitvijo razvojne pomoči. Njegova izjava je sprožila burne odzive.

Geert Wilders se je opravičil Fransu Timmermansu za slike, ustvarjene z umetno inteligenco, ki so jih objavili poslanci PVV. Timmermans pa je opravičilo označil za nezadostno in izjavil, da poslanci PVV, ki so širili "hujskaške" slike, ne sodijo več v parlament.

Na Nizozemskem potekajo splošne volitve, kjer imajo volivci na voljo izbiro med kar 27 strankami in 1.166 kandidati, ki se potegujejo za 150 sedežev v parlamentu. Velika izbira pomeni obsežne glasovnice.

Geert Wilders je med kampanjo pozval druge politične stranke na Nizozemskem, naj ne izključujejo njegove Stranke za svobodo (PVV). Opozoril je, da bi bila demokracija mrtva, če nihče ne bi želel sodelovati ali vladati z njimi. Poleg tega je sedem političnih strank podpisalo Mavrični sporazum, ki med drugim predvideva prepoved skupinskega žaljenja žensk in transspolnih oseb.

Voditelja CDA, Henri Bontenbal, in VVD, Dilan Yeşilgöz, sta kritizirala PVV in njenega voditelja Geerta Wildersa, češ da migracijska ministrica Marjolein Faber ni storila dovolj za reševanje azilne problematike na Nizozemskem. Wilders je med predvolilno debato na televiziji SBS6 te očitke zavrnil in krivdo pripisal drugim strankam. Dilan Yeşilgöz je izjavila, da ne glede na velikost PVV, Wilders ne bo del vlade. Bontenbal pa meni, da je politika v preteklem letu dopustila, da jo je Wilders 'uježil'.

25-letnega moškega iz Alphen aan den Rijn so aretirali zaradi groženj politikom, med drugim Geertu Wildersu. Po navedbah tožilstva je moški v videoposnetku, ki se je razširil po družbenih omrežjih, izjavil, da bo z sekiro odšel v parlament in da bodo padale glave. Policija je moškega aretirala v Den Haagu.

Izraelska vojska je sporočila, da je ponovno vzpostavila prekinitev ognja v Gazi. Do obnove premirja je prišlo po izraelskih zračnih napadih, v katerih je bilo ubitih najmanj 33 oseb. Izrael je za kršitev prekinitve ognja obtožil Hamas, kar je sprožilo dvome o naslednji fazi mirovnega načrta.

V Španiji, natančneje v Kataloniji, knjiga razkriva notranje spore v stranki ERC, kjer naj bi Oriol Junqueras ostro kritiziral vlado Aragonèsa. V Italiji pa Demokratska stranka (Pd) kritizira vladni proračun, češ da škoduje srednjemu sloju in lokalnim skupnostim. Medtem v Kamerunu stranka FSNC zanika vpletenost Ouaissouja Issa v nedavne nemire v Douali in trdi, da gre za kampanjo dezinformiranja.

Sodišče v Antwerpnu je odločilo, da bosta moška, osumljena načrtovanja napada na nizozemskega politika Geerta Wildersa in belgijskega premierja Barta De Weverja, ostala v priporu še en mesec. Osumljenca sta obtožena priprave terorističnega napada.

Nizozemski politik Geert Wilders, vodja stranke PVV, je ponovno začel svojo predvolilno kampanjo po začasni prekinitvi. Kampanjo je prekinil zaradi morebitne teroristične grožnje iz Belgije. Wilders načrtuje nastope v različnih medijih, vključno z oddajo Vandaag Inside, Jeugdjournaal in na NOS Slotdebat, da bi nagovoril volivce pred prihajajočimi volitvami. Poudaril je svojo odgovornost do Nizozemske in volivcev PVV.

Eric van der Burg, član VVD, je priznal, da se bo revščina povečala, če bo program VVD v celoti izveden. Hkrati nizozemska policija ni preiskovala dodatnih groženj voditelju PVV, Geertu Wildersu. Dve tedni pred volitvami javnomnenjske raziskave ne kažejo na velike premike.

Na Nizozemskem je potekalo televizijsko soočenje med voditelji strank GL/PvdA, CDA, VVD in D66, v organizaciji RTL, pred bližajočimi se volitvami. Soočenje je zaznamovala odsotnost PVV-jevega Geerta Wildersa zaradi teroristične grožnje. Razprave so bile ostre, še posebej med Timmermansom (GL/PvdA) in Bontenbalom (CDA), pri čemer je Yesilgöz (VVD) kritizirala Timmermansa zaradi neizpolnjevanja standarda NATO. Kljub odsotnosti Wildersa so si stranke prizadevale izpostaviti svoje poglede in razlike, pri čemer je VVD poudarjala željo po izključitvi levice iz prihodnje vlade.

Nizozemski desničarski politik Geert Wilders je zaradi domnevne nevarnosti napada na evropske politike prekinil svojo predvolilno kampanjo. Wilders je na družbenem omrežju X izjavil, da ima "nelagoden občutek" in zato do nadaljnjega prekinja vse svoje predvolilne aktivnosti. Na Nizozemskem bodo konec oktobra potekale predčasne volitve.

Nizozemski politik Geert Wilders, vodja PVV, je odpovedal svojo udeležbo na radijski debati NOS, potem ko so se pojavila poročila belgijskih medijev, da je tudi on tarča teroristične celice, ki naj bi načrtovala napad na belgijskega premierja Barta De Weverja. Wilders je sporočil, da ne bo zapuščal svojega doma, dokler ne bo preveril verodostojnosti teh informacij.

Na predvolilnem kongresu stranke GroenLinks-PvdA na Nizozemskem sta voditelja Frans Timmermans in Jesse Klaver ostro napadla Geerta Wildersa, voditelja PVV, ter stranko CDA. Timmermans je poudaril, da je njihova stranka edina alternativa desnim strankam in si želi, da bi bila stranka dovolj močna, da bi desne stranke ne mogle mimo nje pri oblikovanju vlade. Poudaril je, da izkušnje kažejo, da se desne stranke vedno dogovarjajo med seboj, zato je nujno, da postanejo dovolj veliki, da jih prihodnja koalicija ne bo mogla ignorirati.

Po nedavnih izgredih v Haagu so se politične stranke v Nizozemski znašle v sporu glede odgovornosti. Stranke, kot sta D66 in GroenLinks-PvdA, so obtožile Geerta Wildersa, voditelja PVV, da je s svojimi izjavami o azilnih centrih podžgal jezo javnosti. Wilders je te obtožbe zavrnil kot škandalozne. Nizozemski parlament bo o izgredih razpravljal na seji. Minister se sooča s predlogom nezaupnice.

V Nepalu je preiskava razkrila nasilje med protikorupcijskimi protesti, v katerih je umrlo 74 ljudi, več kot 2.100 pa je bilo ranjenih. Na Filipinih je župan Manile zagrozil z ostrimi kaznimi protestnikom po nasilnih izgredih, v katerih je bilo aretiranih več kot 200 ljudi. V Avstraliji se bo policist soočil s sodiščem zaradi nasilne aretacije aktivistke, ki je utrpela resne poškodbe očesa. V Peruju so protikorupcijski protestniki trčili s policijo v Limi.

Policist je bil obtožen napada na nekdanjega kandidata Zelenih na protestu za Palestino. Hannah Thomas je obtožbo označila za potrditev vseh, ki so protestirali za Palestino. V Nepalu so protesti generacije Z povzročili krizo v starejših političnih strankah. Ženska je bila obsojena na zapor zaradi pljuvanja na policiste in neprimernega vedenja v policijski postaji v Blackburnu.

Nekdanja ministrica za zdravje in vidna članica nizozemske stranke PVV, Fleur Agema, se po letu 2006 ne bo več potegovala za sedež v Tweede Kamer (nizozemskem parlamentu). Agema, ki je bila ena najbolj prepoznavnih obrazov stranke, je svojo odločitev sporočila na družbenem omrežju X. Poleg tega je znano, da na prihajajočih volitvah ne bo več na drugem mestu kandidatne liste stranke PVV, kot je bila v preteklosti.

Geert Wilders je umaknil svoje izjave, podane v razpravi, o osumljencu za umor 17-letne Lise. Izjavil je, da tega ne bi smel reči in da mu je žal. Amsterdamska policija je potrdila, da so bile Wildersove trditve napačne.

Nizozemska vlada se je znašla v krizi, potem ko je stranka NSC zapustila demisionarno vlado, s tem pa se je pridružila PVV. VVD in BBB sta ostali zgolj s 32 sedeži v parlamentu, kar otežuje nadaljnje delovanje. Premier Schoof se je moral soočiti z vprašanji v parlamentu o prihodnosti vlade. SGP in CU sta predlagali poskus oživitve koalicije, medtem ko PVV ne želi strmoglaviti vlade. NSC obtožuje VVD spreminjanja stališč. VVD naj bi prevzela ministrstva za zunanje zadeve, zdravje in socialne zadeve, medtem ko naj bi BBB prevzela ministrstvi za izobraževanje in notranje zadeve.

Geerta Wildersa, voditelja nizozemske Stranke za svobodo (PVV), je med obiskom zabaviščnega parka Efteling v ponedeljek zmerjal obiskovalec. Moški je Wildersa označil za "morilca otrok" in se mu poskušal približati, vendar ga je varnostnik ustavil.

Volilni program nizozemske Stranke za svobodo (PVV), ki jo vodi Geert Wilders, je močno osredotočen na azilno politiko. Program se začne z desetimi točkami načrta, zaradi katerega je Wilders zapustil vlado. Poleg tega Wilders načrtuje znižanje davkov, vendar ni jasno, ali bo za to na voljo dovolj sredstev. PVV bo kmalu predstavila volilni program.

Na Nizozemskem je koalicijska vlada ponovno padla, tokrat zaradi odhoda stranke NSC. Zunanji minister Caspar Veldkamp je odstopil, za njim pa so odšli še vsi ostali ministri in državni sekretarji stranke NSC. Razlog za odhod so bile razhajanja glede dodatnih ukrepov proti Izraelu zaradi vojne v Gazi. Po odhodu PVV junija, sedaj v demisionarni vladi ostajata le še stranki VVD in BBB. Politični analitiki opozarjajo na kaos in negotovost, saj so volitve predvidene šele 29. oktobra, sestava nove vlade pa je po volitvah negotova.

Nizozemsko združenje Discriminatie.nl, ki se bori proti diskriminaciji, je napovedalo vložitev tožbe proti voditelju PVV Geertu Wildersu zaradi njegove objave na X-u (prej Twitter) fotografije ženske z naglavno ruto, ki jo je združenje označilo za žaljivo in diskriminatorno. Združenje je prejelo več kot 12.500 prijav v zvezi s to objavo, kar je največje število prijav v kratkem času v zgodovini združenja.